Živjo!
Danes pa smo kuhali rižoto. Seveda z malce spremljave...Joj, rižota je zame ena izmed tistih nostalgičnih jedi...predvsem zaradi babičine različice, ki je vedno vsebovala perutničke, korenje, grah in kockice paradižnika. Vsi smo jo z veseljem pojedli, ker je bila ravno prav dišeča, perutničke so vabljivo čakale, korenček in grah sta jo malce osladila in tisti košček masla ob koncu je dodal svoj čar.
Tako je tudi v naši kuhinji riž oziroma rižota vedno dobrodošla. Tu in tam jo seveda pripravimo tudi v babičini verziji, drugače pa imamo vsemogoče izpeljanke, važno je, da je nežno kuhana, mehka, ne sme biti suha, niti lepljiva...skratka....kot naj bi rižota bila, ne glede na to ali je z zelenjavo, gobicami ali morskimi sadeži.
Danes smo v hladilniku opazili nekaj korenčkov in bučk, pa je bila ideja že na poti.
Rižota je ena takšna lušna jed, ki jo je treba pripraviti lepo počasi in z ljubeznijo, a na koncu nam vseeno ne vzame veliko časa in vso vloženo pozornost nam vrne že v prvem grižljaju.
In kako smo kuhali......
...prvo smo odtajali zamrznjeno jušno osnovo ( če jo ni pri roki, bo čist ok voda plus jušna kocka, ki jo lahko obogatite z žličko paradižnikove mezge iz tube in kakšno vejico peteršilja, rožmarina ali timijana, pa lovorjev list in kak cel poper naj zaplava noter ).
Tople tekočine potrebujemo 4 x toliko kot riža, ki vsekakor mora biti arborio, drugače je ves trud zaman.
Potem nasekljamo eno fajn čebulo, na drobno, kot je droben riž, pa dva stroka česna in oboje nežno popražimo na oljčnem olju + koščku masla.
Dodamo riž in ga popražimo, da lepo postekleni, dolijemo pol dl belega vina in mešamo z vso ljubeznijo in pozornostjo, medtem ko vino počasi izpareva in napolni našo kuhinjo s prijetnimi vonjavami.
Ko se osuši, pa začnemo dolivati jušno osnovo, zajemalko po zajemalko, ogenj imamo na srednji temperaturi in veselo mešamo. Danes fitnes ne bo potreben ;)
Malce solimo in popramo, nato pa zajamemo sapo od vsega mešanja, naribamo dva korenčka in ju dodamo v lonec.
Spet veselo mešamo in dolivamo tekočino...ja, za dober krožnik rižotke si je kar treba vzeti čas. Seveda moramo tudi malce poskusiti in začiniti, če je potrebno. Ko je riž še malce na zob, pa dodamo naribano bučko ali dve.
Blizu smo....spet malce zalijemo, vmešamo še kos masla...sami presodite kolikšen :)))), ampak rižota mora biti lepo kremasta. Lahko pa dodate namesto masla malce sladke smetane ali mascarponeja.
Pokrijemo in pustimo stati nekje pet minut, preden začnemo z uživanjem.
Poleg smo danes postregli piščančja prsa,ki smo jih marinirali dve uri v mešanici soli, popra, čilija, rožmarina, timijana, soka in lupinice bio limone, žlički rdeče paprike in malce oljčnega olja. Premazali smo kose mesa in jih pustili na hladnem. Pred peko smo jih pustili na sobni temperaturi nekje 10 minut, nato smo res fajn razgreli žar ponev in zrezke opekli.
Pred serviranjem smo jih pustili počivat par minut.
Medtem pa smo za svežino na krožniku poskrbeli z redkvicami, ki so nam preplavile vrt, tako, da jih je treba pojesti.
Narezali smo jih na male koščke in jih prelili z jogurtovim prelivom ( na gostem cedilu odcejen navaden jogurt ali grški jogurt, če se skriva v hladilniku, sol, poper, limonin sok, oljčno olje in listki sveže mete ).
Nam je teknilo, kljub vročini. Poleg smo se ohladili z domačim bezgovcem, v katerega smo dodali rezine limone in nekaj listkov bazilike. Na žalost pa ni imel časa za poziranje ;)
Dober tek in see you soon!!!! Pozdravček! Barbara
Danes pa smo kuhali rižoto. Seveda z malce spremljave...Joj, rižota je zame ena izmed tistih nostalgičnih jedi...predvsem zaradi babičine različice, ki je vedno vsebovala perutničke, korenje, grah in kockice paradižnika. Vsi smo jo z veseljem pojedli, ker je bila ravno prav dišeča, perutničke so vabljivo čakale, korenček in grah sta jo malce osladila in tisti košček masla ob koncu je dodal svoj čar.
Tako je tudi v naši kuhinji riž oziroma rižota vedno dobrodošla. Tu in tam jo seveda pripravimo tudi v babičini verziji, drugače pa imamo vsemogoče izpeljanke, važno je, da je nežno kuhana, mehka, ne sme biti suha, niti lepljiva...skratka....kot naj bi rižota bila, ne glede na to ali je z zelenjavo, gobicami ali morskimi sadeži.
Danes smo v hladilniku opazili nekaj korenčkov in bučk, pa je bila ideja že na poti.
Rižota je ena takšna lušna jed, ki jo je treba pripraviti lepo počasi in z ljubeznijo, a na koncu nam vseeno ne vzame veliko časa in vso vloženo pozornost nam vrne že v prvem grižljaju.
In kako smo kuhali......
...prvo smo odtajali zamrznjeno jušno osnovo ( če jo ni pri roki, bo čist ok voda plus jušna kocka, ki jo lahko obogatite z žličko paradižnikove mezge iz tube in kakšno vejico peteršilja, rožmarina ali timijana, pa lovorjev list in kak cel poper naj zaplava noter ).
Tople tekočine potrebujemo 4 x toliko kot riža, ki vsekakor mora biti arborio, drugače je ves trud zaman.
Potem nasekljamo eno fajn čebulo, na drobno, kot je droben riž, pa dva stroka česna in oboje nežno popražimo na oljčnem olju + koščku masla.
Dodamo riž in ga popražimo, da lepo postekleni, dolijemo pol dl belega vina in mešamo z vso ljubeznijo in pozornostjo, medtem ko vino počasi izpareva in napolni našo kuhinjo s prijetnimi vonjavami.
Ko se osuši, pa začnemo dolivati jušno osnovo, zajemalko po zajemalko, ogenj imamo na srednji temperaturi in veselo mešamo. Danes fitnes ne bo potreben ;)
Malce solimo in popramo, nato pa zajamemo sapo od vsega mešanja, naribamo dva korenčka in ju dodamo v lonec.
Spet veselo mešamo in dolivamo tekočino...ja, za dober krožnik rižotke si je kar treba vzeti čas. Seveda moramo tudi malce poskusiti in začiniti, če je potrebno. Ko je riž še malce na zob, pa dodamo naribano bučko ali dve.
Blizu smo....spet malce zalijemo, vmešamo še kos masla...sami presodite kolikšen :)))), ampak rižota mora biti lepo kremasta. Lahko pa dodate namesto masla malce sladke smetane ali mascarponeja.
Pokrijemo in pustimo stati nekje pet minut, preden začnemo z uživanjem.
Poleg smo danes postregli piščančja prsa,ki smo jih marinirali dve uri v mešanici soli, popra, čilija, rožmarina, timijana, soka in lupinice bio limone, žlički rdeče paprike in malce oljčnega olja. Premazali smo kose mesa in jih pustili na hladnem. Pred peko smo jih pustili na sobni temperaturi nekje 10 minut, nato smo res fajn razgreli žar ponev in zrezke opekli.
Pred serviranjem smo jih pustili počivat par minut.
Medtem pa smo za svežino na krožniku poskrbeli z redkvicami, ki so nam preplavile vrt, tako, da jih je treba pojesti.
Narezali smo jih na male koščke in jih prelili z jogurtovim prelivom ( na gostem cedilu odcejen navaden jogurt ali grški jogurt, če se skriva v hladilniku, sol, poper, limonin sok, oljčno olje in listki sveže mete ).
Nam je teknilo, kljub vročini. Poleg smo se ohladili z domačim bezgovcem, v katerega smo dodali rezine limone in nekaj listkov bazilike. Na žalost pa ni imel časa za poziranje ;)
Dober tek in see you soon!!!! Pozdravček! Barbara